Konferenca »Enakost spolov: pokojninska vrzel med ženskami in moškimi«

V okviru projekt Moje delo.Moja pokojnina smo opozarjali na problem pokojninske vrzeli med ženskami in moškimi, preučili njene glavne vzroke ter ozaveščali o posledicah odločitev in možnosti v poklicnem in zasebnem življenju na pokojnine. Na zaključni konferenci so bili predstavljeni rezultati projekta, domači in tuji raziskovalci in raziskovalke so spregovorili o pokojninskem sistemu in pokojninski vrzeli med spoloma ter vzrokih zanjo, v razpravi pa so se osredotočili na vprašanje, kaj bi bilo treba storiti za odpravo neenakosti žensk in moških na trgu dela.

V uvodnem nagovoru je Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, izpostavil problem pokojninske vrzeli med spoloma, vzroke zanjo ter stanje v Sloveniji, kjer je pokojninska vrzel med spoloma skoraj enkrat nižja od povprečja EU-28. Razlogi za to so relativno nizka plačna vrzel med spoloma in visoka stopnja zaposlenosti žensk za polni delovni čas, še posebej mater oziroma žensk z majhnimi otroki, kar zagotavljajo sistemi, ki podpirajo usklajevanje družinskega in poklicnega življenja.  Minister je poudaril, da je treba nadaljevati s prizadevanji za zmanjšanje pokojninske vrzeli med spoloma in si hkrati prizadevati tudi za odpravo revščine med starejšimi ženskami. Pri tem je pomembno sodelovanje vseh deležnikov, vključno s strokovnjakinjami in strokovnjaki iz različnih institucij  ter seveda socialnimi partnerji.

Socialno-ekonomski položaj upokojencev in upokojenk ter starejših oseb v Sloveniji je predstavila Nada Stropnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja. Analiza, ki je nastala v okviru projekta,  je pokazala, da so velike razlike med upokojenci in upokojenkami glede na vrsto gospodinjstva, v katerem živijo. Tisti upokojenci in upokojenke, ki živijo v upokojenskih gospodinjstvih, so v slabšem socialno-ekonomskem položaju kakor  upokojenci in upokojenke, ki živijo v gospodinjstvu s člani oziroma članicami družine, ki so delovno aktivni. V najslabšem položaju so enočlanska upokojenska gospodinjstva, zlasti ženske. Opozorila je tudi na nekatere spremembe pokojninske zakonodaje, ki naj bi imele pozitivni vpliv na položaj upokojencev in upokojenk, vendar bodo zaradi pandemije covida-19 in njenega vpliva na gospodarstvo in dohodke prebivalstva njeni učinki vidni šele čez nekaj let.

Pokojninska vrzel med spoloma je visoka predvsem pri starejših upokojencih in upokojenkah. Pri tistih, ki se starostno upokojujejo danes,  imajo ženske v povprečju celo nekoliko višjo pokojnino, kar je posledica trenutno višjega odmernega odstotka od pokojninske osnove za ženske. Na vprašanje, kakšna bo pokojninska vrzel v prihodnje, je s pomočjo mikrosimulacijskega modela v svojem nastopu odgovorila Nataša Kump z Inštituta za ekonomska raziskovanja. Projekcija kaže, da se bo pokojninska vrzel med spoloma v Sloveniji zniževala do leta 2050, nato pa bo začela naraščati –  takrat se bodo začele upokojevati ženske, ki so trenutno stare 40 let in manj, saj bodo ob upokojitvi zbrale nižjo pokojninsko dobo.

Vera Hoorens s Katoliške univerze v Leuvenu v Belgiji je v svojem nastopu predstavila zanimive ugotovitve sociološko-pishološkega dela projekta MiGaPe. V raziskavi, ki so jo izvedli v okviru projekta, jih je zanimalo,  če se razlike med Belgijci in Belgijkami pojavljajo pri pričakovanjih glede prihodnosti oziroma vedenjem povezanim s pokojnino. Ugotovili so, da imajo moški bolj optimistična pričakovanja glede svoje pokojnine kot ženske, medtem ko so ženske  izražale večjo zaskrbljenost glede pokojnine kot moški. Ker so bile ženske v primerjavi z moškimi manj optimistične, so pridobile tudi manj informacij o pokojninskem sistemu. Raziskava je tudi pokazala, da ljudje slabo poznajo belgijski pokojninski sistem. Pri mlajši populaciji je poznavanje slabše kot pri starejši in pri ženskah slabše kot pri moških.

Da tudi v Sloveniji mlajše ženske in moški redko razmišljajo o pokojnini,  je ena od ugotovitev tako kvalitativne kot kvantitativne analize, ki sta bili izvedeni v okviru projekta. Maruša Gorišek z Inštituta za razvojne in strateške študije ter Anja Dangubič, bivša sodelavka na projektu Moje delo.Moja pokojnina, sta predstavili nekaj ključnih ugotovitev analiz. Ženske bolj kot moški izpostavljajo skrb za otroke in starejše družinske člane in članice, obdobja brezposelnosti in krajši delovni čas kot pomembne dejavnike, ki vplivajo na višino pokojnine. Ženske tudi pričakujejo nižjo pokojnino kot moški. O višini pokojnine imata oba spola nerealna pričakovanja, zato je prvi izračun pogosto šok.

Z namenom izboljšati dostop ljudi do informacije o predvidenem datumu upokojitve in informativnega izračune višine pričakovane pokojnine je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v okviru projekta Moje delo. Moja pokojnina razvil splošni in individualni pokojninski kalkulator. Sabina Gradišar iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je predstavila delovanje omenjenih kalkulatorjev, ki bosta na spletu zaživela konec junija 2021.

Drugi del konference se je  osredotočil na položaj žensk in moških na trgu dela, saj je pokojnina oziroma pokojninska vrzel med spoloma tudi odraz tega položaja. Mitja Perko z Urada RS za makroekonomske analize in razvoj je spregovoril o plačni vrzeli in neenakosti spolov v Sloveniji. Opozoril je, da je v Sloveniji še vedno zelo prisoten tradicionalni pogled na delitev dela med moškimi in ženskami, kar se odraža tudi v neenakem položaju žensk na različnih ravneh družbe. Ženske so manj zastopane v politiki, na vodilnih položajih, na trgu dela, težje najdejo zaposlitev, jo pogosteje prekinjajo in prejemajo nižje plačilo kot moški. Slovenija ima v primerjavi z ostalimi državami EU relativno nizko plačno vrzel med spoloma, ki je leta 2018  znašala približno 9 %. Pojasnil je, da do razlik v plačah med spoloma prihaja zaradi strukturnih dejavnikov (starost, izobrazba, poklic, sektor gospodarstva…), ki jih lahko merimo z analizami, ter zaradi dejavnikov, ki jih težko merimo, kot so npr. pogostejši izhodi iz trga dela (rojstvo otroka, bolni sorodniki), družbene norme, pogajalske sposobnosti, diskriminacija pri vstopanju na trg dela in stekleni strop, zaradi katerega ženske teže napredujejo na vodilne položaje. Predstavil je tudi plačno vrzel med spoloma v izbranih poklicih in opozoril na veliko vlogo diskriminacije pri ohranjanju razlik v plačah med spoloma, kar je za Slovenijo potrdila tudi novejša OECD raziskava o plačni vrzeli.

Študijo o  neenaki delitvi skrbstvenega dela med moškimi in ženskami ter posledicah na trgu dela je predstavila Maruša Gortnar z Evropskega inštituta za enakost spolov. Zaposlene ženske v EU namenijo neplačanemu skrbstvenemu delu 3,9 ur na dan, moški pa 2,6 ur. V Sloveniji je to razmerje 4,8 ur proti 3,1 ur v škodo žensk. Zaradi skrbstvenih obveznosti je v EU kar 7,7 milijona žensk in bistveno manj moških (450 000) odsotnih s trga dela. To bo imelo daljnosežne posledice tudi za njihov dostop do pokojninskih pravic in socialno varnost. V času pandemije Covida-19 se je obremenjenost žensk z neplačanim skrbstvenim delom še povečala. Nova, dodatna skrbstvena obveznost je postalo šolanje otrok na daljavo. Predavateljica je izpostavila, da je za odpravo neenake porazdelitve neplačanega skrbstvenega dela med spoloma potreben dvojni pristop, in sicer na ravni družine in družbe. Treba je v celoti prenesti direktivo o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razviti evropsko strategijo o socialnem varstvu in socialni zaščiti. Študija Evropskega inštituta za enakost spolov vključuje tudi predloge politik, kot so odprava horizontalne in vertikalne segregacije glede spola, okrepitev zakonodajnih okvirjev za zagotavljanje večje transparentnosti plač, prednostne naložbe v skrbstveno in socialno infrastrukturo in vključitev vidika spola v politike za okrevanje in odpornost.

Massimilino Mascherini z Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer  je spregovoril o učinkih pandemije Covida-19 na enakost žensk na trgu dela. Raziskava o Covid-19, ki jo je izvedel Eurofond, je pokazala, da je Evropa zaradi krize utrpela veliko škodo,  ne samo na področju zdravstva, ampak predvsem na socialnem področju. Rezultati so pokazali, da je kriza močno vplivala na gospodarstvo. Veliko sodelujočih v raziskavi je navedlo, da so izgubili službo, mnogi tudi, da se jim je predvsem v prvem valu krize drastično skrajšal delovni čas. Številni so začeli več delati na daljavo, kar je preprečilo izgubo številnih delovnih mest, a obenem je delo na daljavo dodatno obremenilo zaposlene, ki imajo o otroke, predvsem ženske. Pokazala se je tudi visoka stopnja osamljenosti in depresije. Po drugi strani se je pokazal zelo pozitiven vpliv protikoronskih ukrepov, ki so jih članice EU sprejele. Kriza je močno vplivala na ženske, predvsem na mlade ženske z majhnimi otroki, ter povečala neenakost na trgu dela, kar bo imelo posledice tudi na bodoče pokojnine žensk. Zato so pomembne politike, ki varujejo in ohranjajo  participacijo žensk na trgu dela. Vlade morajo aktualno krizo reševati celostno in se istočasno lotiti vseh treh vidikov krize: zdravstvenega, ekonomskega in socialnega.

V sklepnih besedah je Helena Valas, vodja sektorja za enake možnosti na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, izpostavila, da nam Evropska strategija enakosti spolov 2020-2025, Evropska socialna listina in Evropski steber socialnih pravic dajejo dobro podlago pri pripravi naših ukrepov za odpravo neenakosti na trgu dela ter plačne in pokojninske vrzeli med spoloma, vendar le v sodelovanju s številnimi drugimi deležniki, ki jih je naštel že minister na začetku konference.