Raziskave
Ocena vpliva pokojninskega sistema in sprememb zakonodaje na razlike v pokojninah med spoloma
V publikaciji so predstavljene ugotovitve Inštituta za ekonomska raziskovanja glede vpliva pokojninskega sistema in sprememb zakonodaje na razlike v pokojninah med spoloma. Predstavljene so značilnosti slovenskega pokojninskega sistema, njegovo spreminjanje ter posledice teh sprememb na število upokojenk in upokojencev, starost ob upokojitvi, dopolnjeno pokojninsko dobo in višino pokojnin. Predstavljena je zadnja sprememba pokojninskega zakona in ocenjen vpliv sprememb na pokojninsko vrzel. V publikaciji je podana tudi analiza socialno-ekonomskega položaja upokojencev in upokojenk in starejših oseb, dodane pa so tudi standardne simulacije, izvedene v okviru projekta “MInd the GAp in PEnsions” (MIGAPE).
Analiza vzrokov pokojninske vrzeli med ženskami in moškimi v Republiki Sloveniji
Analiza (Inštitut za ekonomska raziskovanja) se osredinja na vzroke in ključne dejavnike, ki prispevajo k pokojninski vrzeli med ženskami in moškimi. Temelji na podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Pokazala je, da imajo ženske nižje pokojninske osnove kot moški, kar je posledica nižje bruto plače, pogostejših prekinitev zavarovanj, obdobij brezposelnosti ter dela s krajšim delovnim časom. Ženske tudi pogosteje prejemajo nadomestilo plače kot enako stari moški, še posebej v starosti do 40 let, kar je najverjetneje povezano z odsotnostjo zaradi starševskega dopusta in nege bolnih otrok. Podatki nakazujejo, da bi lahko ob upokojevanju bile v bolj neenakem položaju glede na enako stare moške predvsem današnje mlajše generacije žensk.
Pokojninska vrzel med ženskami in moškimi: Poročilo o rezultatih kvalitativne analize
Poročilo (Inštitut za razvojne in strateške analize) je na podlagi razprav v fokusnih skupinah osvetlila nekatere ključne razlike med moškimi in ženskami glede okoliščin, možnosti ter izbir na karierni in življenjski poti. Te v prvi vrsti vplivajo na dohodke, prejemke in nadomestila, posledično pa tudi na pokojnino. Po mnenju udeleženk in udeležencev fokusnih skupin razlike med ženskami in moškimi niso povezane s spolom kot takim, ampak s prisotnostjo družine oziroma otrok. Kljub temu, da se je stanje v zadnjih desetletjih spremenilo, so za skrb in vzgojo otrok še vedno zadolžene predvsem ženske. Razprava v fokusnih skupinah je pokazala, da se ženske pogosteje odločajo za delo s krajšim delovnim časom z namenom, da več časa posvetijo družini in otrokom; si želijo zaposlitev, ki jim omogoča večjo prožnost glede delovnega časa, izrabe dopusta in bolniških odsotnosti; kot kariero mnogih žensk pa ne dojemajo le službe in poklica, temveč tudi materinstvo in skrb za družino.
