Pokojninska vrzel odraža nakopičene neenakosti med ženskami in moškimi – od izbire izobraževalnih smeri in poklicev do drugačnega vzorca delovnega življenja. Ko govorimo o tej vrzeli, ne smemo pomisliti zgolj na pokojninske sisteme, ampak na celo vrsto ukrepov s področja trga dela, socialne in družinske politike, vzgojno-izobraževalnega sistema in zdravja, je poudarila Maruša Gortnar z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v uvodnem nagovoru. Predpogoj za odpravljanje pokojninske vrzeli je dobro poznavanje vzrokov, zato je pomemben cilj projekta Moje delo.Moja pokojnina njihova analiza in zavedanje tveganj, ki lahko negativno vplivajo na bodoče pokojninske pravice, je povedala Tanja Salecl z istega ministrstva. Namen projekta je opozoriti na pokojninsko vrzel, izboljšati znanje in informiranost o ključnih vzrokih zanjo ter okrepiti integracijo načela enakosti spolov v pokojninsko politiko, pripravljena pa bosta tudi spletni pokojninski kalkulator in podatkovno skladišče.

Sabina Gradišar z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je predstavila slovenski pokojninski sistem, pogoje upokojevanja in način odmerjanja pokojnin. V zvezi s pokojninsko vrzeljo je izpostavila, da je višina pokojnine odvisna od dolžine dopolnjene pokojninske dobe, ki vpliva na odstotek odmere pokojnine, od vrste pokojnine (in s tem povezanim odstotkom povečanja ali zmanjšanja) ter od višine pokojninske osnove, ki jo predstavlja najugodnejše 24-letno povprečje. Če pogledamo razporeditev pokojnin po intervalih zneskov, vidimo, da ženske prevladujejo v skupinah tistih z najnižjimi pokojninami.

Spolni stereotipi so eden najpomembnejših in najtrdovratnejših vzrokov za neenakost žensk in moških, je poudarila Sonja Robnik z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ključni stereotipi, ki vplivajo na pokojninsko vrzel, se odražajo v izbiri študijskih smeri in poklicev (malo žensk na področju znanosti in tehnologije, malo moških na področju skrbstvenega dela, vzgoje in izobraževanja), vrsti zaposlitve (več žensk s krajšim delovnim časom), starševskih odsotnostih in obveznostih, skrbi za starejše in druge pomoči potrebne, kariernem razvoju (manj žensk na mestih odločanja) in v dolžini kariere (ženske jo pogosteje prekinejo zaradi skrbi za otroke ali starejše).

Da je tretjino plačne vrzeli moč razložiti s statistiko, dve tretjini pa sta posledici spolnih neenakosti, je poudarila Therese Murphy z Evropskega inštituta za enakost spolov. Spolna vrzel v vseh zaslužkih moških in žensk v EU-28  je 40 %, plačna vrzel pa 16 %. Največja vrzel v skupnih zaslužkih je pri parih z otrokom, mlajšim od 7 let (48 %), plačna vrzel pa je najvišja pri starejših od petdeset let (22 %), terciarno izobraženih (25 %) in pri tistih z najvišjimi dohodki (24 %). Med ukrepi za izničenje plačne vrzeli so: natančna opredelitev, kaj pomeni enako plačilo za delo enake vrednosti, zakonodaja o preglednosti plač, kalkulatorji plačne vrzeli, spolno nevtralna metodologija vrednotenja delovnih mest, močni nacionalni mehanizmi za enakost spolov, na spol občutljivo oblikovanje javnih politik ter raziskovanje, spremljanje in kampanje ozaveščanja. 

Majda Hrženjak z Mirovnega inštituta  je predstavila nekaj ključnih izsledkov projekta Pravična plača, dostojna pokojnina. Pokojninska vrzel je rezultat zgodnejšega upokojevanja žensk, manjšega števila let delovne dobe, različnih življenjskih in kariernih potekov, politik dolgotrajne oskrbe … Opozorila je na ekonomsko neovrednoteno delo, ki se sešteva skozi življenjski potek (npr. krajšanje ležalnih dob zaradi varčevanja v zdravstvu, kar ima za posledico, da ženska izrabi dopust za nego bolnega družinskega člana ali članice; ali pa podružinjena skrb za starejše, zaradi katere so ženske dlje časa odsotne s trga dela, menjajo službe, se hitreje upokojujejo). Opozorila je tudi, da so skrbstveni poklici, v katerih prevladujejo ženske, razvrednoteni in kot takšni niso privlačni za moške.

Pravica do enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti je kot človekova pravica zagotovljena z mednarodnimi pravnimi akti od leta 1948, je povedala Andreja Poje z Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Mednarodna organizacija dela ocenjuje, da bo za zaprtje plačne vrzeli potrebnih 70 let, ponekod celo 100 – 130. Pokazalo se je, da zakonodaja ni pomembno znižala plačne vrzeli. Podatki za Slovenijo kažejo, da je dohodkovna vrzel na ravni delovnih mest ob upoštevanju izobrazbe in izkušenj v letih 2003-2007 znašala 18 %, da je plačna vrzel v javnem sektorju višja kot sicer na trgu dela (ženske z višjo izobrazbo v javni upravi imajo 22% nižjo plačo od moških z istimi stopnjami izobrazbe). Med potrebnimi spremembami za odpravo plačne vrzeli pa je posebej izpostavila nujnost razvoja načrtov za enakost v podjetjih in nadzor nad udejanjanjem ciljev.

Uporabne povezave in gradiva:

➡ Informativna spletna stran projekta Moje delo.Moja pokojnina
➡ Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
➡ Gender Gap in Pensions in the EU. Publikacija Evropskega inštituta za enakost spolov, 2015
➡ Study and work in the EU: set apart by gender. Publikacija Evropskega inštituta za enakost spolov, 2018